Menu
IZ SIVE MIŠKE DO BRILJANTNEGA NASTOPA
V trenutku suha usta, noge se tresejo, da bi se najraje sezul, srce pa bije teko močno, da ga slišiš. Vem kaj naredi strah pred nastopanjem človeku, ki mora prepričljivo spregovoriti pred kamero, nagovoriti strokovnjake na kongresu ali se odločno postaviti zase.
RTT iz neopaznega in tesnobnega govorca lahko naredi karizmatičnega in duhovitega govornika, ki navduši svojo publiko in jo s svojim sporočilom prepriča. Ključ do tega je v globoko zasidranem strahu pred zavrnitvijo in strahu pred izgubo nadzora. Ko presežemo ta dva, smo neustavljivi.
Težava je, da sta oba najverjetneje nastala še v času, ko smo komajda znali govoriti. Torej se ju niti ne spomnimo. Eno od pravil našega uma je, da vedno deluje tako kot MISLI, da si mi želimo. Če bi na primer kot šolar doživel polomijo na šolskem odru in si zaprisegel, da “raje umrem, kot da še kdaj nastopim” si je naš um to zapomnil. Še več, tej zastareli odločitvi bo sledil še desetletja potem, ko smo že zdavnaj pozabili na svoj ponesrečen nastop. Podzavestni um naša prepričanja in naše programe v resnici ustvarja z najboljšimi nameni.
Ob neprijetnih, težkih in včasih tudi travmatičnih dogodkih nam je prisluhnil. Poslušal je naše misli, jih slišal in jih shranil. Naš pozdavestni um je poslušal kako smo kot otroci interpretirali za nas težke ali nerazumljive dogodke. Te interpretacije si je zapomnil in se zdaj brez izjeme ravna po njih. Vedno deluje tako, da nas ščiti. Žal pa včasih ne ve, da njegovo pomoč trideset ali štirideset let kasneje bolj škodi kot pomaga. Predstavljajte si obup šolarja, ki je doživel posmeh. Jasno, da je takrat razmišljal, da se raje vdre v zemljo kot da še kdaj stopi pred druge in jih nagovori. To zavezo podkrepljeno z močnim čustvenim nabojem si je njegov um zapomnil in bo zdaj nekaj desetletij kasneje še vedno dosledno sledil navodilu sedemletnega otroka: “Nikoli več, raje umrem!”
“Strah pred govorjenjem je nastal še preden si dobro spregovoril.”
Vsak je lahko navdušujoč govornik!
Ena od poglavitnih nalog tvojega uma je namreč, da te zaščiti in poskrbi za tvoje preživetje in če nekaj potencialno vodi v tvojo smrt, potem te bo pred tem ščitil na vse načine. Tudi tako, da zate ustvari tremo epskih razsežnosti pred nastopanjem v javnosti. Bog ne daj, da bi glasno in samozavestno spregovoril pred šefom in svojimi sodelavci. In tu ne pomaga nikakršno prigovarjanje in rožnato pozitivno razmišljanje. Tisto, kar deluje globoko spodaj je strah pred ponovno bolečo zavrnitvijo. Ko pa osvobodiš ta strah, prepoznaš dogodek, ki ga je vsadil vate, tedaj si svoboden. Ko pa poleg tega še zapišeš nov program za svoj um, program, ki pravi, da si samozavesten, da izžarevaš karizmo, prepričljiv, navdušujoč, zabaven …. bo tvoj naslednji nastop na odru briljanten! Preprosto deluje, ker bo tvoj um odslej vedel, česa si želiš in kako ti lahko najbolje služi.
Ko pa osvobodiš ta strah, prepoznaš dogodek, ki ga je vsadil vate, tedaj si svoboden.